Vsak drugi Slovenec se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije

V petek, 6.12.2013, je v Gledališču Glej potekala okrogla miza na temo Ekonomski in socialni vidiki alkoholizma, ki jo je organiziral Zavod 112, na kateri so problematiko alkoholizma obravnavali priznani slovenski strokovnjaki iz različnih področij, ki se srečujejo s posledicami alkoholizma.  Po več kot triurni debati so se zbrani strinjali, da ni vsa moč v spreminjanju posameznika, temveč so potrebni koreniti zasuki na ravni države in v spremembi zakonodaje.

Damijan Nacevski, direktor Zavoda 112, organizatorja današnje okrogle mize, je na koncu povzel ugotovitve vseh sodelujočih, da je na ekonomsko socialne posledice alkoholizma potrebno gledati čim bolj celovito, ter da Slovenija nujno potrebuje oceno, kolikšen je dejanski celoten strošek (zdravstveni sistem, kriminal, družbeni strošek, izpad proizvodnje …), ki ga alkohol predstavlja za Slovenijo. Glede na razpravo, je napovedal, da bo naslednja naloga Zavod 112 pripraviti peticijo, s katero bo odgovorne pozval, da naj prenehajo obravnavati vino kot hrano in da je potrebno odpraviti anomalijo, da je vino izvzeto iz sistema trošarin in s tem sledijo zgledu Francije. Pobuda je bila med prisotnimi  pozitivno sprejeta.

Zavod 112 , zavod za zdravo življenje, kulturo bivanja in dialoga,  ki je  bil ustanovljen z namenom promocije in osveščanja zdravega načina življenja ter izpostavljanja najbolj perečih družbenih tematik, se je odločil za organizacijo dogodka na podlagi zadnjih aktualnih raziskav, ki jih je izvedel in katere so pokazale zaskrbljujoče rezultate glede navad in odnosa Slovencev do pitja alkoholnih pijač. Še prav posebej si želijo v tem prazničnem času opozoriti na vse nevarnosti in posledice prekomernega uživanja alkohola, saj je nedavno izvedena anketa pokazala, da med prazniki kar 40% Slovencev, ki se je opredelilo za občasne ali redne pivce (77,5% anketiranih), zaužije bistveno več alkoholnih pijač. 8% vseh anketiranih pa se je opredelilo za redne (!) pivce. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se Slovenija po porabi alkohola na prebivalca uvršča v sam vrh med državami članicami Evropske unije.

V Sloveniji se v okviru Alkoholne politike izvaja kar nekaj aktivnosti in ukrepov, ki naj bi vplivale na zmanjševanje škode zaradi alkohola. Na prvem mestu so tukaj aktivnosti povezane z informiranjem in izobraževanjem, ki pa so pri omejevanju škode, ki nastane zaradi alkohola, samo delno učinkovite, zato je potrebno nujno povezovanje tudi z akterji, ki se ukvarjajo z drugimi vidiki alkoholizma.  Na prvem mestu s samim zdravljenjem, kjer pa se pojavlja problem dvoličnosti družbe, saj obstaja visoka toleranca do uživanja alkohola ter stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin je povedala dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., spec. psih.  ter dodala:

»Odvisnost od alkohola je bolezen možganov, torej bolezen, zaradi posledic katere bolnik brez zdravljenja lahko umre. Moraliziranje o tem, da si je odvisni sam povzročil svojo bolezen, ne pomaga nikomur, temveč stigmatizira vse, ki smo povezani z odvisnostjo od alkohola: bolnike, njihove bližnje in tudi terapevte. Stigmatizacija povzroča diskriminacijo vseh udeleženih, predvsem pa otežuje odločitev alkoholikov za zdravljenje.«

Maja Bundalo Bočič, dr. med, ki se v ZD Maribor ukvarja z zunaj bolnišničnim psihiatričnim zdravljenjem pacientov na primarni ravni je predstavila sodobne pristope zdravljenja pacientov s sindromom odvisnosti od alkohola, ki (bi) lahko pripomorejo(gli) k temu, da se za zdravljenje odloči večje število odvisnikov. Poudarila je, da je predvsem pomemben individualen pristop k zdravljenju.

Pomembno je tudi dejstvo, da se vse premalo v alkoholno politiko vključuje tiste, ki so najbolj neposredno povezani z bolniki odvisnimi od alkohola ter njihovim najožjimi družinskimi člani – Centre za socialno delo, ki se v okviru javnih pooblastil, nalog po zakonu in socialno varstvenih storitev, pri delu s svojimi uporabniki, v visokem odstotku vsakodnevno srečujejo s problematiko prekomernega pitja oz. zlorabe alkohola.

Le- ta se skriva v številnih materialnih stiskah posameznikov in družin, v neurejenih partnerskih in družinskih odnosih, zanemarjanju in ogrožanju otrok, težavah v odraščanju, nasilju v družini, slabih medsebojnih odnosih, razvezah, izgubah zaposlitev, prekrških, kaznivih dejanjih, revščini, deložacijah, brezdomstvu.

Kot je poudarila Breda Lepoša Žalec, univ. dipl. soc. del. Iz CSD Vič Rudnik:

»Reševanje številnih stisk naših uporabnikov bi bilo mnogo uspešnejše v sodelovanju z vsemi službami na terenu ( zdravstvo, šolstvo, policija, sodstvo, gospodarstvo, nevladni sektor…). Vsi pa za to potrebujemo usposobljene strokovnjake, da bi skupaj z uporabniki celostno reševali omenjeno problematiko.«

Zaradi prekomernega uživanja alkohola so najbolj prizadete domače in zdravstvene blagajne,  še posebej pa psihosocialno stanje vseh vpletenih

Kot je povedala dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih. je uživanje alkohola eden glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje, saj povzroča odvisnost in več kot 60 različnih bolezni ter poškodb.

Delež alkoholu pripisljivih smrti in izgubljenih zdravih let življenja je največji v evropski regiji SZO, ki ima tudi največjo porabo alkohola na prebivalca na svetu. Z zdravstvenega vidika je po ocenah letno alkohol v svetu vzrok za 3,8 % vseh smrti in 4,6 % vseh izgubljenih zdravih let življenja zaradi prezgodnje smrti in zmanjšane telesne zmožnosti, medtem ko so ocene za Slovenijo pokazale, da je alkohol letno predstavljal vzrok za 6,5 % vseh smrti in za 11,4 % vseh izgubljenih zdravih let življenja.

Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so Slovenci  bolj kot za zdravstvene posledice občutljivi za nezaželene socialne posledice, medtem ko državljani EU prepoznavajo tako škodljive učinke na zdravje kot nezaželene socialne posledice, ki nastopijo zaradi pitja alkohola, je opozorila Dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. soc. med. in spec. jav. zdrav.,

Dr. Martina Tomori, dr. med., spec. nevropsihiatrinja:

»V družini, kjer je eden, ali pa sta celo oba starša odvisna od alkohola, je zdrav razvoj otrok resno ogrožen. Poleg slabših življenjskih razmer vplivajo na njihovo odraščanje tudi slab partnerski odnos staršev, neprimerni vzorci za obvladovanje življenjskih preizkušenj in stresov, posebno pa še ponovne in ponovne čustvene stiske ob staršu, ki jim ne nudi zadostne opore. Pri otrocih, ki živijo v družini z alkoholno odvisnostjo, je resno moten proces njihove socializacije – s strani vrstnikov želijo biti sprejeti, pa jih pri tem ovira sram in občutek označenosti, ne znajo sproščeno komunicirati, svoja občutja prikrajšanosti prikrivajo na neustrezne, tudi škodljive načine. Ne zaupajo ne sebi, ne drugim ljudem. Pri teh otrocih se najpogosteje kažejo visoka raven tesnobe, nizka samopodoba, depresivna motnja razpoloženja, slabše socialne spretnosti in težave pri zdravi in samostojni uveljavitvi. Pri njih so pogostejše težave pri navezovanju v čustvene odnose z ljudmi, v lastni stiski pa lahko tudi oni poizkušajo iskati rešitev v učinku psihoaktivnih snovi.«

Nevladne organizacije aktivne na različnih področjih

Okrogle mize so se udeležili tudi različni predstavniki nevladnih organizacij, ki so predstavili svoje aktualne projekte:

Marja Biščak Hafner, dr. med.:

Katedra za družinsko medicino na Medicinski Fakulteti v Ljubljani izvaja projekt SPOROČILO V STEKLENICI, katerega namen je zmanjševanje rabe alkohola in zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola med prebivalci Slovenije, tako mladimi kot odraslimi vseh družbenih slojev. Čim širši krog ljudi poskušamo osveščati preko spletne strani www.NALIJEM.SI. Eden najpomembnejših delov spletne strani je ANONIMNI VPRAŠALNIK, s katerim lahko obiskovalci sami ocenijo svoje pitje alkohola. Na koncu vprašalnika dobijo podrobno povratno sporočilo (povzetek in strokovno mnenje zdravnika), ki ustreza izbranim odgovorom.”

Svoje aktivnosti je predstavil tudi Zavod Varna pot, katerega cilj je s preventivnimi in izobraževalnimi programi ter strokovnim vplivom na spremembo pozitivne zakonodaje v slovenskem prostoru dvigniti družbeno in osebno odgovornost ter kulturo v cestnem prometu. Robert Štaba je podrobneje predstavil cilj in uspehe akcije Čista nula, čista vest, ki je nadaljevanje akcije Evropska noč brez prometnih nesreč, in katerega namen je doseči čim več dni brez prometnih nesreč in zmanjšati število mladih voznikov, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola. Predstavili pa so tudi zadnjo aktualno knjigo Neviden svet žrtev prometnih nesreč, avtorice dr. Damijane Žišt, ambasadorke zavoda Varna pot in novinarke Večera.

Zavod 112
www.zavod112.org