Alkohol je dejavnik tveganja za negativne posledice na zdravju, sreči in blaginji ljudi.
Uživanje alkohola ima lahko kratkoročne in dolgoročne zdravstvene in socialne posledice. Opijanje lahko privede do takojšnjih posledic – zastrupitve, prometne nezgode, nasilje v družini, dolgotrajno tvegan pitje alkohola pa vodi v kronične zdravstvene in socialne probleme.
Alkohol je droga. Nahaja se v alkoholnih pijačah, sladicah, jedeh in nekaterih zdravilih. Različne vrste alkoholnih pijač imajo različno vsebnost alkohola. Učinek na telo je odvisen od koncentracije alkohola, ki kroži s krvjo po telesu in vstopa v celice različnih organov.
Količino popitega alkohola lahko merimo v enotah ali mericah.
- Ena merica = ena enota, vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola in se nahaja v:
2,5 dl piva ali 1 dl vina ali 0,3 dl žgane pijače. 0,33 litra steklenica Bandidosa, Smila vsebuje 1,3 enote alkohola, 1 steklenica piva Gren (pol litra) vsebuje 0,7 enote alkohola, pločevinka piva Union, Laško (0,33 litra) vsebuje 1,3 enote alkohola.
- Količine, ki predstavljajo manjše tveganje za razvoj škodljivih posledic pitja alkohola so:
– pri moških: 2 enoti (20 gramov) alkohola na dan oz. 14 enot na teden (140 gramov), največ pet enot alkohola ob eni priložnosti pitja (da se izogne opitosti);
– pri ženskah, če ne načrtujejo nosečnosti, niso noseče ali ne dojijo: 1 enota (10 gramov) alkohola na dan oz. 7 enot na teden (70 gramov), največ tri enote alkohola ob eni priložnosti pitja (da se izogne opitosti).
Po zaužitju alkoholne pijače prične koncentracija alkohola v krvi naraščati:
| moški (število enot popitega čistega alkohola) | ženske (število enot popitega čistega alkohola) | koncentracija čistega alkohola v krvi |
| 1,5 do 3 | 0,5 do 2,5 | 0,2 do 0,5 promila |
| 3 do 5 | 3 | 0,5 do 0,8 promila |
| 5 do 8 | 3 do 5 | 0,8 do 1,2 promila |
Ena enota čistega alkohola ali 10 gramov se razgrajuje približno 1 uro.
Že z uživanjem manjših količin alkohola se pri voznikih zmanjša sposobnost zaznavanja in lociranja premikajočih se luči, ocene razdalje, poveča želja po izpostavljanju tveganim situacijam, zmanjša se sposobnost prilagajanja oči različni osvetljenosti, reagiranje in koncentracije. Pri koncentraciji alkohola v krvi nad 50mg/100 ml krvi je možnost za prometno nezgodo 5- krat večja, kot če alkohola v krvi ni.
- Prekomerno uživanje alkohola lahko vodi v odvisnost.
Škodljive posledice pitja alkohola ugotavljamo z različnimi zdravstvenimi, socialnimi in ekonomskimi kazalniki. Umrljivost je najpogostejši kazalnik, ki z določenim časovnim zamikom zelo dobro odraža porabo čistega alkohola na prebivalca. Čim večja je poraba, tem večja je umrljivost zaradi alkoholu pripisljivih bolezni.
Zaradi alkoholu pripisljivih bolezni in zastrupitev je bilo v letu 2006 v Sloveniji:
- 3.578 primerov hospitalizacij (1,2% vseh hospitalizacij). Hospitalizacije so trajale 85.638 dni, kar je predstavljalo 3,6 % vseh bolniških dni;
- 1.466 primerov začasne odsotnosti z dela in izgubljenih 76.348 koledarskih dni.
- Umrlo 674 oseb. Stopnja umrljivosti je bila 39,03 na 100.000 odraslih prebivalcev. Najpogostejši vzrok smrti je bila alkoholna bolezen jeter ( 472 primerov). Prezgodaj, pred starostjo 65 let, je umrlo 420 oseb in izgubilo 4.730,0 let potencialnega življenja, kar je bilo v povprečju 11,3 leta na prezgodaj umrlo osebo.
V letu 2006 je bilo evidentiranih 32.130 prometnih nezgod, od katerih je bilo 11% (3.541) z udeležbo alkohola. Povzročiteljev je bilo 30. 263, med njimi je bilo 11,7% (3.546) alkoholiziranih. Pri slednjih so bile posledice v večjem deležu hujše.
Od 3.541 prometnih nezgod z udeležbo alkohola se jih je 96 končalo s smrtnim izidom, 260 s hudo telesno poškodbo, 1.227 z lahko telesno poškodbo, 1.958 pa z materialno škodo.
Pripravila:
Janja Šešok, dr. med
Tatjana Rokavec Jana Trdič, dr. med.,
Pooblaščena oseba za posredovanje Predstojnica enote za zdravstveno statistiko informacij javnega značaja
INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA