Če želimo na področju alkoholne problematike narediti korak dlje bodo potrebni zasuki na ravni države in v spremembi zakonodaje.
Zadnji podatki kažejo, da se vsak drugi Slovenec vsaj enkrat letno visoko tvegano opije, povečano uživanje alkoholnih pijač pa je predvsem v času praznikov. Tako v teh dneh kar 40% Slovencev, ki se smatrajo za občasne ali redne pivce (teh je 77,5% glede na zadnjo anketo, ki so jo izvedli v Zavodu 112) pogosteje in bistveno več posega po alkoholu.
Če ob tem pogledamo še strošek prometnih nesreč, ki znaša 300 mio EUR leto, ter strošek, ki jih povzročijo bolezni, neposredno pripisljive posledicam prekomernega uživanja alkohola, ki ga žal še ne poznamo, vidimo, da so potrebne na tem področju korenite spremembe. Poleg vseh neposrednih stroškov pa ne smemo pozabiti tudi ostalih socialnih posledic.
Na nedavni okrogli mizi, ki je potekala na temo Ekonomski in socialni vidiki alkoholizma so problematiko obravnavali priznani slovenski strokovnjaki iz različnih področij, ki se dnevno srečujejo s posledicami alkoholizma. Debata je bila pestra, po zaključku pa so se vsi strinjali, da ni vsa moč v spreminjanju posameznika, temveč so potrebni zasuki na ravni države in v spremembi zakonodaje.
Na ekonomsko socialne posledice alkoholizma je torej potrebno gledati čim bolj celovito, spremljati in sešteti je potrebno vse stroške, ki bodo dejansko pokazali, kolikšen je celoten strošek (zdravstveni sistem, kriminal, družbeni strošek, izpad proizvodnje …), ki ga alkohol predstavlja za Slovenijo.
Pri nas se v okviru Alkoholne politike sicer izvaja kar nekaj aktivnosti in ukrepov, ki naj bi vplivale na zmanjševanje škode zaradi alkohola. Na prvem mestu so tukaj aktivnosti povezane z informiranjem in izobraževanjem, ki pa so pri omejevanju škode, ki nastane zaradi alkohola, samo delno učinkovite, zato je potrebno nujno povezovanje z akterji, ki se ukvarjajo z drugimi vidiki alkoholizma.
Kaj torej storiti za boljši jutri tistih, ki so zaradi alkohola najbolj prizadeti?
Na prvem mestu povezovanje vseh vpletenih (zdravstvo, šolstvo, policija, sodstvo, gospodarstvo, nevladni sektor…), na drugem pa zagotovo čim prejšnja sprememba zakonodaje, ki bi zapovedovala doslednejše ukrepe na področju dnevnega in neposrednega informiranja o škodljivosti uživanja ter obravnavanja alkohola. Morda bi bil prvi korak lahko že to, da se vino preneha obravnavati kot hrano in da se odpravi anomalija, da je vino izvzeto iz sistema trošarin.
Več v brošuri >