Alkohol med udeleženci cestnega prometa v Sloveniji

  • -

Alkohol med udeleženci cestnega prometa v Sloveniji

Category : Posledice

Za prometno nesrečo še vedno velja, da je zagotovo nenaden, nepričakovan in nenameren dogodek na cesti, v katerem je bilo udeleženo vozilo in v kateri je nastala materialna škoda, telesna poškodba ali pa je nekdo celo izgubil življenje. Zagotovo nastanku nesreče botruje spekter različnih vplivov, pa vendar velja, da je človek še vedno njen najpomembnejši dejavnik. Od njegovega ravnanja je najpogosteje odvisno ali bo prišlo do prometne nesreče ali ne. Strokovnjaki so prepričani, da je človek na posreden ali neposreden način odgovoren za nastanek več kot 90% prometnih nesreč. Ali bi se kot vozniki morali zavedati kakšne posledice lahko nastanejo zaradi uživanja alkoholnih pijač pred vožnjo? Zagotovo.

 

KAKŠNE SO POSLEDICE, UŽIVANJA ALKOHOLA MED UDELEŽENCI V PROMETU NA NAŠIH CESTAH?

 

V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2007 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 1 milijardo 408 milijonov EUR družbene škode oziroma okoli 88 milijonov EuR na leto. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč 0.71 ml/l izdihanega zraka oziroma 1.5 g/kg alkohola v krvi.

 

ODNOS DO ALKOHOLA V NAŠI DRUŽBI!

 

Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje do uživanja alkohola pozitiven odnos, s čimer je v življenju omejitev v tem pogledu zelo malo. Za veliko večino ljudi je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije, obredov ali celo način življenja. Za Slovence tako velja, da smo “mokra družba”, saj smo po količini popitega alkohola na prebivalca v Evropi v samem vrhu. Dejstvo je, da je alkohol v Sloveniji legalna droga. Pitje, kar velja tudi za čezmerno pitje alkohola, pa pri nas nista vrednotena niti kot negativna navada ali neustrezno enkratno dejanje. Tovrstno razširjeno uživanje alkoholnih pijač pa se na žalost odraža tudi v varnosti cestnega prometa, saj je alkohol pomemben dejavnik nastanka prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami.

 

VOZNIK – ALKOHOL?

 

Človek lahko na prometno varnost vpliva v največji meri z lastnim vzgledom, pravilnim ravnanjem in odgovornim obnašanjem v prometu. Dejstvo je, da za volan nikoli ne sedemo enako sposobni za vožnjo. Včasih smo utrujeni, zaspani, drugič pijani, bolni, nerazpoloženi, jezni itd., kar so vse stanja, ki še kako vplivajo na varno vožnjo. Poznavanje dejavnikov, odgovornost ter zavedanje kaj to pomeni za lasten ali tuj standard varnosti je zato poglavitnega pomena. Velja namreč, da vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Alkohol, droge ali psihoaktivne snovi povzročijo namreč podaljšanje reakcijskega časa in s tem pogosto povezane napačne odločitve. Pri naštevanju vplivov alkohola (sposobnosti razsojanja, samoobvladovanje, razumevanje, spomin, motnje govora, ravnotežja, nesposobnost kontroliranja in koordinacije gibov okončin.) ugotavljamo, da se ta seznam presenetljivo natančno pokriva s seznamom, ki bi ga lahko navedli kot odgovor na vprašanje, kakšne so sposobnosti, ki jih potrebuje voznik motornega vozila za varno vožnjo.

 

Že pri koncentraciji 0.5 g alkohola / kg telesne teže se pojavijo prvi blagi in praviloma nezaznavni simptomi vpliva alkohola. Pri višjih koncentracijah pa se vpliv alkohola kaže kot motnja vida, ožanje vidnega polja, sistematično precenjevanje širine, podaljševanje reakcijskega časa, sprostijo se zaviralni mehanizmi, zmanjša se sposobnost presojanja, tudi najbolj plašni postanejo pogumni v svojih besedah, dejanjih in seveda v vožnji, če se je lotijo v takem stanju. Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Posledice so žal največkrat tragične.

 

Za vse voznike velja, da morajo biti sposobni zaznavati prometne situacije. Vse zaznane informacije morajo pravilno dojeti in jih predelati ter na njihovi podlagi sprejeti ustrezne odločitve o potrebnem ukrepanju, s katerim se bodo optimalno prilagodili dejanski situaciji. To nam uspe lahko le, če smo trezni in primerno psihofizično pripravljeni na vožnjo.

 

V mednarodni raziskavi Sartre 3, v kateri je sodelovalo 23 evropskih držav, so se slovenski anketiranci strinjali s trditvami, da naj bi vozniki, kadar vozijo, alkoholnih pijač sploh ne pili ali pa naj bi jih pili manj kot sedaj. Takšna stališča nedvomno odpirajo veliko možnosti za uspeh nadaljnjih ukrepov promocij varne vožnje in izpolnjevanje osnovnega načela, da kot vozniki pred in med vožnjo ne uživamo alkoholnih pijač.

 

Z večjim zavedanjem, predvsem pa z osebno zavezo da “Volan in alkohol ne sodita skupaj! ” lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Le vsi skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite!

 

Direkcija Republike Slovenije za ceste Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

 
 
 

 

 

 


Delite med prijatelje

Video

Iskalnik

Mediji, ki podpirajo akcijo

Spremljajte nas

Arhiv