Vsak dan šteje – 2008

Ljubljana, 5.2.2008

Spodbuda 40 dni brez alkohola, ki letos poteka 6. februar.- 22. marec 2008  pod sloganom “Vsak dan je pomemben, vsak dan šteje! ” predstavlja simbol skupnih prizadevanj za zmanjšanje posledic prekomernega uživanja alkohola. S pridružitvijo pobudi “40 dni brez alkohola” lahko udeleženci simbolno izrazijo solidarnost z vsemi, ki se trudijo rešiti iz sveta zasvojenosti z alkoholom in z vsemi, ki trpijo zaradi bolezni, ki so posledica alkohola, zaradi nesreč na cestah in zaradi nasilja v družinah. Samo s skupnimi močmi lahko naredimo svet prijetnejši!

 
 

Možnosti sodelovanja v času akcije med 6. februarjem in 22. marcem 2008:

  • popolna odpoved alkoholu v znamenje solidarnosti, osebno ali kot družina,
  • brez ponudbe alkohola na srečanjih ali prireditvah.

Možnosti sodelovanja preko celega leta:

  • ko vozimo, ne pijmo alkoholnih pijač
  • ne pijmo pri delu z ljudmi, napravami in orodjem – tudi doma

Zahvaljujemo se Vam za podporo tej akciji in za prispevek k zmanjševanju posledic alkohola!

Pobudniki akcije Pobudniki akcije (iz leve proti desni): mag. Geza Erniša, dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., dr. Alenka Šverc, msgr. dr. Marjan Turnšek, Andreja Verovšek, mag. Bojan Žlender in Alojzij Štefan.
 

ALOJZIJ ŠTEFAN
generalni tajnik Slovenske karitas

 

Zbrali smo različni posamezniki, ustanove in organizacije. Zagotovo imamo različen pogled in odnos do alkohola, vse pa nas druži skupna misel, da je alkohola v Sloveniji preveč. Nujen je čimprejšnji prehod od prekomernega k zmernemu uživanja alkohola. Tukaj smo se zbrali pet minut pred dvanajsto, ker želimo simbolno povedati, da mora celotna družba nekaj storiti. Seveda vsak najprej sam pri sebi. To ni proces, ki bi se končal v enem letu. Tudi večji rezultati ne bodo vidni in izmerljivi kar takoj. Posledice prekomernega uživanja alkohola so za našo družbo tragične. Samo z sredstvi, ki se vsako leto porabijo, za pokrivanje neposredne tovrstne škode v prometu, bi lahko vsako leto, poudarjam vsako leto, zgradili eno celo pediatrično kliniko ali vsako leto približno 40 manjših domov za starejše. Seveda pa ostajajo neizmerljive tragedije sorodnikov žrtev prometnih nesreč, samomorov in bolezni. Neizmerljive ostajajo tudi stiske povzročiteljev tragedij in njihovih najbližjih. Družbena in osebna cena za toleranco je preprosto mnogo prevelika.

 

Živimo v družbi, ki je prežeta z alkoholom. Odklanjanje alkohola je nenavadno, če že ne čudaško, zagotovo pa velja za nemožato. V desetletjih in stoletjih je alkohol postal del naše kulture in se kot obredje zajedel v vse pore našega življenja od rojstva do smrti. Rezultati 40 dnevne odpovedi alkoholu in solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, so popolnoma konkretni. Veliko sorodnikov, bližnjih in tudi tistih, ki se borijo z alkoholom, se je lansko leto zahvalilo: Hvala, ker ste nam dali oporo pri naših prizadevanjih, hvala, ker mislite na nas, hvala, ker ste nas potegnili iz izločenosti in osame v katero nas velikokrat pehajo besede: “To je vaš problem, problem vaše družine!” Ta problem se lahko dotakne še tako urejene družine, bogatih in revnih, vernih in nevernih, izobraženih in manj izobraženih. Nihče ni imun. V Sloveniji deluje kar nekaj programov pomoči alkoholikom in njihovim svojcem. Vendar jih je še vedno veliko premalo. Naj se tukaj zahvalim skupnosti AA, sorodnikov Alanon in Zavodu Varna pot, ki s svojim pričevanjem o tragedijah tudi prispevajo k uspehu preventivne akcije 40 dni brez alkohola. Seveda pa še tako številni programi pomoči alkoholikom, ki jih izvajamo tudi v Karitas, ne bodo rešili tega problema. Saj naša družba s svojo preveliko toleranco rojeva vedno nove in nove primere alkoholizma. Rešitev je samo v spremembi odnosa naše družbe do alkohola, v prehodu od nezmernega k zmernemu. In prav to je tudi glavni namen in sporočilo akcije 40 dni brez alkohola. Hvala!

 

msgr. dr. Marjan Turnšek, murskosoboški škof
predsednik Slovenske karitas

 

Slovenska karitas z veseljem že tretje leto soorganizira akcijo 40 dni brez alkohola in vabi vse ljudi dobre volje, da se pridružijo tej pobudi. Za kristjane to solidarnostno dogajanje sovpada s postnim časom in ima zaradi tega poleg splošno psihološko solidarnostnega in preventivnega značaja tudi globok duhovni pomen. Zlasti pomeni moralno podporo, za posameznika pa je lahko tudi test njegove svobode v odnosu do pitja alkoholnih pijač.

 

Zakaj naj bi se sicer zmerni pivci alkohola vsaj občasno solidarno odpovedali pitju le-tega? Preprosto zato, ker je človek telesno-duhovno bitje in zanj ni dovolj, da se stvari dogajajo samo v glavi, samo v mislih ali domišljiji, ampak se morajo utelesiti v njegovih dejanjih in preiti v drže. Predvsem ljubezen med nami ne sme ostati na platonski ravni, ampak se mora poznati tudi v dejanjih, da postane pristna. To razsežnost človeka je vzel resno tudi krščanski Bog, ki se je učlovečil, da bi bil solidaren s človekom v vsej njegovi resničnosti zemeljskega življenja, tudi telesni. In ker k tej resničnosti spada tudi bolečina, trpljenje, nemoč in celo smrt – vse kot direktna ali indirektna posledica človekovih svobodnih izbir, se v postnem času še posebej zaustavljamo ob učlovečenem Božjem Sinu, ki je solidarno vse to vzel nase v svojem trpljenju in smrti na križu, in to za nas in za naše odrešenje. Tako se želimo, s svobodnim sprejetjem odpovedi in žrtve pridružiti Njemu, ki se je združil tudi s tistimi, ki trpijo zaradi prekomernega pitja alkohola, in tako smo lahko v solidarnosti posebej blizu zasvojencem in žrtvam.

 

Preko delovanja mreže Karitasa želimo vzpodbuditi k sodelovanju vsa župnijska občestva, katehetske šole, katoliške privatne in tudi druge šole ter vse ljudi dobre volje. Zato vabim vse duhovnike, da se osebno in skupaj s svojimi ožjimi sodelavci v župnijah pridružijo letošnji akciji. Še posebej pa vzpodbujam k sodelovanju vse družine po naši domovini, saj je v Katoliški Cerkvi na Slovenskem tekoče pastoralno leto še posebej posvečeno družinskemu življenju, in jim kličem: očetje in matere, vi ste otrokom živi vzorci ravnanja in konkretnega življenja, odločite se za sodelovanje v tej akciji: v tem času se z otroki predvsem več pogovarjajte o prekomernem in zmernem pitju alkoholnih pijač, o uničujočih učinkih zasvojenosti z alkoholom in jim pokažite pozitivni vzgled tako, da v tem času ne boste pili alkohola, niti ga točili gostom – otrokom pa razložite, da želite s tem pomagati v naši domovini širiti pravo kulturo pitja alkoholnih pijač in s tem prispevati predvsem k temu, da bi bilo manj trpljenja in vsakršnega zla po družinah, cestah in drugod. Tudi sam se bom z veseljem pridružil temu letošnjemu postnemu izzivu. Več nas bo sodelovalo, močnejši bo glas, ki bo zasvojenim in trpečim klical: še je upanje!; da se rešiti!; pogum! In tistim, ki so še na poti v pekel alkoholne omame: zaustavite se!; in če potrebujete pomoč, se lahko oprete tudi na naše rame! Hvala vsem, ki se boste našemu klicu odzvali!

 

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med.
Varuhinja človekovih pravic

 

Kot varuhinja človekovih pravic ves čas še posebej izpostavljam pravice otrok. Kljub temu, da je Slovenija gospodarsko razvita država z visoko stopnjo družbene skrbi za otroke, pa ugotavljam, da so pravice otrok še vedno kršene.

 

Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, zahteva od držav pogodbenic, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo.

 

Kršitve otrokovih pravic pa se dogajajo povsod, kjer otroci živijo, torej v družini, v šoli, v družbi vrstnikov, na cesti . Velik del teh kršitev lahko povežemo s prekomerno rabo alkohola, ki je v Sloveniji visoka, saj je pitje družbeno zelo sprejemljivo in močno spodbujano. Ob ugotovitvi, da je v Sloveniji več kot 170.000 odraslih oseb odvisnih od alkohola, lahko sklepamo, da je zaradi alkoholizma v družini prizadetih vsaj dvakrat toliko družinskih članov, med njimi veliko otrok. Ti so prikrajšani za naklonjenost obeh staršev, pa tudi za materialne dobrine, saj dobršen del družinskih dohodkov porabijo za alkohol. Ker pa je prekomerna raba alkohola povezana tudi z nasiljem v družini, so otroci iz teh družin izpostavljeni tudi temu. Žal se krivice nadaljujejo: ti otroci so stigmatizirani tudi v krogu vrstnikov, s strani učiteljev in drugih, zanje pomembnih oseb. Zaradi neustreznih in prepočasnih postopkov na centrih za socialno delo in na sodiščih pa se njihovo trpljenje še podaljšuje.

 

Razen omenjenih kršitev pa me kot varuhinjo človekovih pravic in strokovnjakinjo na področju duševnega zdravja močno skrbi, ker država še ni pripravila ustrezne alkoholne politike, ki bi mladim omogočila zdravo in varno preživljanje prostega časa. Prav nič se ni zgodilo, ko so množice otrok spremljale popivanje v različnih resničnostnih šovih in ko so otroci iz drugih krajev kot glavno znamenitost Ljubljane želeli videti tisti bar. Kot so povedali mladi v otroškem parlamentu pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, si želijo več priložnosti za zanimivo preživljanje prostega časa. Sama ocenjujem, da je teh priložnosti premalo, posebno za otroke iz socialno šibkih družin. Zato so ti otroci dodatno ogroženi, saj svoj prosti čas preživljajo v družbi vrstnikov, ki eksperimentirajo z alkoholom, cigaretami in drugimi drogami. Na ta način pa preko slabšega uspeha pri šolanju zapravljajo tudi svojo prihodnost.

 

Akcija 40 dni brez alkohola nagovarja ljudi, da se vsaj določen čas odpovemo alkoholu. Verjamem, da so mnogi pripravljeni sodelovati pri tem. Morda bomo čez čas ugotovili, da je bilo v času akcije manj nasilnih dejanj in manj prometnih nesreč. Še bolj pomembno pa se mi zdi, da razmišljamo o tem, kdaj in kje lahko alkoholno pijačo zavrnemo in namesto nje zahtevamo (ne prosimo) navadno vodo. Prepričana sem, da bomo na ta način najbolj pripomogli k spreminjanju pivskih navad in s svojim zgledom vplivali tudi na mlado generacijo.

 

mag. Geza Erniša
škof in predstavnik Evangeličanske cerkve

 

Vinska trta je ena od najstarejših kulturnih rastlin, katero človek goji že od pradavnine in iz katere se pridobiva vino, pijačo bogov, kakor so to žlahtno kapljico poimenovali že stari Grki. Tako tudi v Svetem pismu najdemo izpovedi o tej kulturni rastlini in o njenem soku, torej o vinu. Glavna dežela in glavno ljudstvo v Svetem pismu sta Izrael, zato so to deželo med drugim imenovali dežela polna vinske trte. Vino je imelo v celotni zgodovini takratnega izraelskega ljudstva velik pomen v njegovem religioznem, kulturnem, vojaškem in vsakdanjem življenju. Vina ni nikjer smelo manjkati, še posebej ne pri praznovanju. O vinu je pisec 104. Psalma , ko opisuje veličastvo stvarjenja, zapisal: Daješ , da raste trava živini, zelišče, ki služi človeku, da iz zemlje dobiva kruh, in vino, ki razveseljuje srce človeku.

 

Med življenjske nasvete spadajo tudi besede, zapisane v Knjigi pregovorov: Dajajte okrepčilno pijačo bednemu in vino potrtim. Naj pije in pozabi svoje uboštvo in se ne spominja svoje nadloge. (Pregovori 31, 6-8).

 

Ta nasvet ni preveč etičen, kajti ne prinaša spremembe v življenju trpina, je pa izraz skrbnosti do tistih, kateri si takrat niso mogli privoščiti pijače bogov.

 

Avtorji posameznih knjig v Svetem pismu pa skoraj neprestanoma svarijo človeka pred zlorabo vina, kajti pijanstvo lahko vodi do brezobzirnosti, do nasilja, do brezmejnosti. Zaradi tega opomini: “Kdo ima gorje? Kdo stisko? Kdo prepire? Kdo rane brez vzroka? Kdo motne oči? Tisti, ki pozno sede pri vinu. Ne glej vina, kako se rdečkasto iskri, kako se v kozarcu lesketa, gladko teče. Naposled piči kakor kača, brizgne strup kakor gad!” (Pregovori 23).

 

Preroki, v Stari zavezi kritični spremljevalci političnega, verskega in družbenega življenja med izraelskim ljudstvom, grozijo političnim in verskim voditeljem z besedami: Gorje vam, ki zgodaj zjutraj vstajate in držite za opojno pijačo, ki pozno v somrak sedite in vas razgreva vino. Gorje vam, ki ste junaki pri pitju vina in hrabri pri mešanju opojne pijače. . Vino in mošt jemljeta pamet. . Najboljša vina pijó, ne boli pa jih Jožefova propast. (Preroki: Izaija, Ozej, Amos).

 

Vodilo bi predaleč, če bi naštevali mnoge druge izpovedi o vinu – pozitivne in negativne, zato se za trenutek ustavimo še pri Novi zavezi.

 

Kot pri vsakem opravilu tudi pri pitju vina velja opozorilo apostola Pavla: Vse mi je dovoljeno, ni pa vse koristno!

 

mag. Bojan Žlender
Vodja sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

 

DRSC Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je tudi v letošnjem letu odzval na povabilo slovenskega Karitas in Zavoda Med.Over.Net in je z veseljem eden od soorganizatorjev preventivne akcije 40 dni brez alkohola.

 

V času posta, ki se začenja na pepelnično sredo 6. februarja 2008 pa do Velike noči 22. marca 2008 se pridružujemo preventivni pobudi v znamenju solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, zaradi nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.

 

Odnos do alkohola v družbi!

 

Slovenija se uvršča med mokre države, v katerih ni ne veselega ne žalostnega dogodka, ki ga mora spremljati uživanje alkohola. Za veliko večino ljudi je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije, obredov ali celo način življenja. Za Slovence tako velja, da smo “mokra družba”, saj smo po količini popitega alkohola na prebivalca v Evropi v samem vrhu. Dejstvo je, da je alkohol v Sloveniji legalna droga. Razširjeno uživanje alkoholnih pijač se na žalost odraža tudi v varnosti cestnega prometa, saj je alkohol pomemben dejavnik nastanka prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami.

 

Kakšne so posledice na cestah?

 

V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2008 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, skoraj 2000 mrtvih ali za okoli 1,5 milijarde evrov družbene škode oziroma okoli 88 milijonov evrov na leto. Povprečna stopnja alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč je izjemno visoka in je kar 0,71 mg alkohola v litru izdihanem zraka oziroma 1,5 g/kg alkohola v krvi.

 

Odnos voznik – alkohol?

 

Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Prvi znaki vpliva alkohola se pojavijo že pri koncentraciji do 0,24 mg/l izdihanega zraka oziroma 0,5 g alkohola/kg telesne teže. Pri tej še dovoljeni koncentraciji se že pojavijo problemi podaljševanja reakcijskega časa, slabše zaznave rdeče barve (semafor, zavorna luč) slabše zaznave oddaljenosti, predvsem pa je voznik bolj pogumen in nagnjen k tveganju, saj alkohol sprošča samokontrolo in zavore. Pri višjih koncentracijah se vpliv alkohola kaže kot motnja vida, ožanje vidnega polja, sistematično precenjevanje oddaljenosti, podaljševanje reakcijskega časa, zmanjša se sposobnost presojanja. Alkoholizirani vozniki ne zmorejo več presojati, zato jih toliko nekritično seda za volan, ker v resnici odloča opoj.

 

Ne glede na dovoljeno uživanje alkohola je zato edino zanesljiva in varna odločitev, da voznik pred in med vožnjo ne bo užival alkoholnih pijač. Spodbuda 40 dni brez alkohola je z vidika varnosti v cestnem prometu lahko tudi 40 dni brez alkohola pred in med vožnjo motornega vozila.

 

Z osebno zavezo da Volan in alkohol ne sodita skupaj! lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite !

 

Srečno in varno!

 

Andreja Verovšek
Zavod Med.Over.Net

 
 

Kot spodbuda predstavlja simbol skupnih prizadevanj za zmanjšanje posledic prekomernega uživanja alkohola, ki so odražajo in nase opozarjajo:

  • z vsako leto približno 500 umrlimi zaradi bolezni ter samomorov povezanih z alkoholom
  • z vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom,
  • z neposredno letno materialno škodo v prometu v skupni vrednosti 88 mio EUR, s katerimi bi lahko letno zgradili približno 40 manjših domov za starejše ali eno pediatrično kliniko,
  • preko neizmerljivega trpljenja in stiske zaradi nasilja v povprečju v vsakem četrtem gospodinjstvu, kjer posledice v največji meri čutijo ženske in otroci.

V ta namen smo pripravili akcijo 40 dni brez alkohola in gradiva, ki bodo v podporo: zloženke, plakate, medijsko kampanijo in obešanke za v avto – solzice pozivajo starše, naj ne vozijo otrok, kadar so pod vplivom alkohola. Zgovorni slogan Oči, mami, kadar voziš, ne pij! se sliši iz otroških ust toliko močnejši argument.

 

Materiali so na poti v zdravstvene domove, centre Sveta za preventivo, župnijske urade, šole in druge organizacije. Na spletnih straneh zdravstvenega sistema Med.Over.Net bo organizirana javna tribuna, v kateri se bodo pobudniki akcije pogovarjali z ljudmi v živo v spletnem forumu. V tej debati bodo predstavljene življenjske zgodbe in izpovedi ljudi in članov Zavoda Varna pot, ki deluje na področju pomoči žrtvam prometnih nesreč.

 

Za podporo akciji je bila postavljena posebna spletna stran, na kateri je objavljena literatura, izhodišča, izjave in informacije o alkoholu. Naslov spletne strani je www.brezalkohola.si in lahko je to mesto, ker se bodo združile moči, besede in prizadevanja v podporo tej akciji.

 

Predlagam, da razmislimo o svojem odnosu do alkohola in njegovi uporabi. Vsak za sebe in s pomočjo priporočil, ki smo jih pripravili v sodelovanju s strokovnjaki, zdravniki in zdravstvenimi organizacijami.

 

Zdravega pitja alkoholnih pijač ni. Obstaja samo manj tvegano pitje, o katerem smo bili priča kot poslušalci številnih zgodb.

 

Kako začeti spreminjati odnos do pretirane uporabe alkohola?

 

Z osebnim vprašanjem samemu sebi.


Na sliki: Andreja Verovšek

 

 

Vsak dan je pomemben, vsak dan šteje!