Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) je osrednja institucija za varnost prometa, ki je bila ustanovljena septembra 2010. S svojim delovanjem si prizadeva k splošnemu nacionalnemu razvoju in zmanjšanju števila prometnih nesreč, mrtvih in telesno poškodovanih oseb v prometu.
Poslanstvo Javne agencije Republike Slovenije za varnost
Poslanstvo agencije za varnost prometa je v prizadevanju, da se zmanjša najhujše posledice prometnih nesreč v cestnem prometu. Poslanstvo agencija uresničuje z učinkovitim izvajanjem ukrepov iz zakonodaje, nacionalnega programa in drugih aktov ter načrtov in s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. Nujno za povečanje prometne varnosti pa je tudi zagotavljanje varnejših vozil in varnejše cestne infrastrukture.
Svojo dejavnost AVP opravlja na področju voznikov (pooblašča in strokovno nadzira šole vožnje, izvaja vozniške izpite, različna usposabljanja za voznike, rehabilitacijske programe, sodeluje pri spremembi zakonov in podzakonskih aktov), vozil (strokovni nadzor nad delom organizacij, homologacije, tehnični pregledi), preventive in vzgoje. Sodeluje z nevladnimi organizacijami, koordinira lokalne Svete za preventivo in vzgojo, opravlja analitsko raziskovalna dela, zagotavlja izobraževanje in osveščanje javnosti s področja varnosti cestnega prometa.
“Vizija nič”
Agencija sledi »Viziji nič«, in sicer nič smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih na slovenskih cestah. Vizija nič je filozofija oziroma etični pristop k zagotavljanju prometne varnosti v cestnem prometu. Pristop poudarja, da je kakršna koli smrtna žrtev ali poškodovana oseba v cestnem prometu nesprejemljiva. Gre za spremembo miselnosti in dojemanja odgovornosti vsakega posameznika za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu. V ospredje postavlja posameznika in njegova ravnanja. Pomemben del odgovornosti pa morajo prevzeti tudi lokalne skupnosti in državne institucije iz področja zdravstva, načrtovanja in upravljanja prometne infrastrukture, nadzora in urejanja prometa, izobraževanja in drugo.
Pri uresničevanju svojih ciljev AVP skrbi za spoštovanje vrednot, kot so zakonitost, preglednost in učinkovitost opravljanja storitev.
»En hribček bom kupil, bom trte sadil…« je vsem poznan napev, ki kaže zgodovinsko povezanost Slovencev z alkoholom. Slovenci radi posegamo po alkoholu ob različnih priložnostih , rojstvu, poroki in žal tudi pred vožnjo . Alkohol je najpogostejša in najbolj zlorabljana droga v našem družbeno-kulturnem okolju, ki zato povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih težav.
Alkohol je edina psihoaktivna substanca, ki kot taka ni mednarodno regulirana (kot so npr. tobak in prepovedane droge).
Alkohol je depresor centralnega živčnega sistema, ki z redno uporabo stopnjevano (napredujoče) “uspava” delovanje naših višjih možganskih centrov, med njimi tudi centra, povezanega z nadzorom našega vedenja in čustvovanja, kar povzroči sprostitev vedenjskih in čustvenih zadržkov, oziroma “popustitev” zavor. Začetna evforija, ki jo povzroči, je posledica vpliva na možganske centre za samoobvladovanje.
Poleg nastanka različnih kroničnih bolezni, vključno z nekaterimi rakavimi obolenji, pri osebah, ki več let pijejo večje količine alkohola, je raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice, kot so poškodbe, tudi zaradi prometnih nezgod.
Učinki alkohola, pomembni za varno sodelovanje v prometu in vožnjo so:
- a) vid: zožanje vidnega polja, zmanjša odpornost na bleščanje, oslabi sposobnost prepoznavanja različnih odtenkov svetlobe, zmanjša zmožnost očesne leče na prepoznavanje barv – posledično tako vpliva na zaznavanje gibanja, globine, dojemanje oddaljenosti/bližine,
- b) motorika: upočasni hitrost odzivanja in spremeni doživljanje časa,
- c) samodojemanje: samoprecenjevanje, odsotnost uvida v oslabljeno delovanje čutil, daje občutek poguma in vsemogočnosti pri obvladovanju stvari, ki se jih človek loti v opitem stanju,
- d) čustvena stanja: spodbudi negativno doživljanje, ki je ob dolgotrajnem pitju stopnjevano do resnih in globljih čustvenih težav, t. j. običajno znatno povišano doživljanje depresivnosti, ki ima pomemben učinek na posameznikovo funkcioniranje.
Alkohol, saj je krivec za tretjino prometnih nesreč v Sloveniji
Zato si na AVP v sodelovanju z ostalimi resorji in nevladnimi organizacijami nenehno prizadevamo za manjšo porabo alkohola v vseh starostnih skupinah, ter za strožjo zakonodajo na tem področju. AVP vsako objavi tudi javni poziv, ki je namenjen aktivnostim nevladnih organizacij za povečanje prometne varnosti. Ena od tem je tudi alkohol, saj je krivec za tretjino prometnih nesreč v Sloveniji.
AVP je dolgoletni partner in sofinancer tradicionalne akcije »40 dni brez alkohola« v organizaciji Slovenske Karitas. Lansko leto je bilo zaradi epidemije drugačno za vse. Način dela se je v veliki meri zelo uspešno preselil na splet.
Kako AVP podpira akcijo 40 dni brez alkohola
Akcija »40 dni brez alkohola« je zastavljena tako, da obravnava problematiko alkoholizma na razumljiv in nevsiljiv način na vseh področjih našega življenja. Vključuje tudi skrb za povečanje prometne varnosti. Osvešča celotno populacijo o tragičnih posledicah uporabe alkohola, tako na zdravstvenem in socialnem področju, kot tudi v prometu.
Akcija teritorialno pokriva celotno območje Slovenije, uživa ugled in zaupanje med ljudmi. Zato se akciji pridružuje vsako leto več ljudi in z tem naredijo veliko za svoje zdravje, boljše medsebojne odnose in dodajo svoj prispevek k prometni varnosti.
Prav iz teh razlogov je AVP prepoznala akcijo kot pomemben prispevek k prometni varnosti in je enakovreden partner. Vsako leto v akciji sodelujejo tudi osnovnošolci in dijaki s svojimi literarnimi prispevki, risbami in stripi na temo alkohol. Strokovna komisija v katero je vključena tudi AVP med prispevki izbere najboljše in na zaključni prireditvi razglasi najboljše ter jih nagradi s praktičnimi nagradami. Tudi lansko leto je bil odziv kljub epidemiji zelo dober.
To potrjuje, da smo partner dobrega projekta, nas navdaja z optimizmom, da bomo skupaj prispevali k večji varnosti v prometu in boljšim odnosom med ljudmi.
Pripravil: Jure Smolič
Višji svetovalec II
Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
Kotnikova ulica 19 a
1000 Ljubljana