Okrogla miza: Slovenija z manj alkohola?

  • -

Okrogla miza: Slovenija z manj alkohola?

Category : Posledice

V petek, 8. aprila, 2011 ob 12.30 je na Katedri za družinsko medicino v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom:

Slovenija z manj alkohola?
Problematika alkoholizma in prekomernega uživanja alkohola v Sloveniji.

Na njej so sodelovali prim. prof. dr. Marko Kolšek, dr. med, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Katedra za družinsko medicino, Vesna Kerstin Petrič, Vodja sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog, Ministrstvo za zdravje, Mitjan Bizjak, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Sektor za voznike, Imre Jerebic, dipl. soc. del., generalni tajnik Slovenske karitas, dr. Andrej Perko, terapevt in specialist klinično psih. svet., Društvo za zdravo življenje in medsebojno pomoč, Marjan Drčar, zdravljeni alkoholik ter nekateri drugi. Razpravo je vodila in povezovala Katarina Vukovič.

V enournem pogovoru so bila izražena nekatera ključna sporočila o problematiki alkoholizma in prekomernem uživanju alkohola v Sloveniji.

Prim. Marko Kolšek je pojasnil, kako človeško telo in psiha sprejemata in se odzivata na alkohol.
Pojasnil je, daje alkoholizem bolezen možganov, ki spremeni način čustvovanja, doživljanja sveta in ga je potrebno zdraviti. Prisotne je opozoril, da problem alkoholizma niso le alkoholiki, ampak tudi vse tisto, kar se dogaja prej in pred čemer si zatiskamo oči.

Sinovi alkoholikov pogosto postanejo alkoholiki, hčere neredko najdejo za moža alkoholika.
Ponovno je opozoril, da je alkohol strup in se z njim človek lahko zastrupi. Da alkohol spada med strupe dokazuje tudi to: če zdrav človek, ki ni vajen pitja,popije 1 liter žgane pijače, lahko zaradi zastrupitve umre.
Ne samo zaradi tega, ampak skupka okoliščin, moramo izpostaviti, da »neškodljive uporabe« alkohola ni!

Na vprašanje ali obstaja zdrava mera pitja je dr. Kolšek pojasnil, da obstaja samo manj tvegana meja pitja alkohola. Meja za manj tvegano pitje znaša (in je še sprejemljiva, ne priporočljiva!) za moške do 2 enoti  na dan (1 enota je 10 gr alkohola) oziroma do 14 enot na teden, ob posebni priložnosti ne več kot 5 enot, kar je npr. ne več kot 5 dcl vina za novo leto. Za ženske veljajo polovico manjše količine.

Na vprašanje, kako je z »zdravim« kozarčkom vina je navedel številne raziskave, ki so bile opravljene in so pokazale, da morda pri nekaterih posameznikih pride do ugodnih vplivov, vendar ob upoštevanju,da človek ni nagnjen k obolenjem in da ne presežemo meje več kot 3 enote alkohola na teden.
Za odpravo dvomov je ponazoril, da za svoje zdravje več lahko naredimo s sprehodom.

Dr. Andrej Perko je predstavil pogled na samo zdravljenje alkoholizma in njegove oblike.
Pravi, da alkoholika na zdravljenje lahko pripravi žena ali njegovi najbližji.
Če mu ponudijo na izbiroali zdravljenje ali razpad družine, se nekaj odstotkov odloči za zdravljenje. Malo alkoholikov se samih odloči za zdravljenje, še manjši odstotek se uspešno zdravi.

Po njegovih izkušnjah je žena tista, ki da pobudo, zato lahko rečemo, da je srčikavsega odnos v družini.
Na vprašanje, kako je z alkoholom pri ženskah je pojasnil, da je pri ženskah drugače. Če pije ženska, je pogosto obsojena na razpad družine, saj moški žensko, ki je alkoholičarka, največkrat zapustijo.

Dr. Perko je brez olepševanja povedal, da je alkoholizem počasen samomor. Njegova največja tragika pa se skriva v trpljenju družinskih članov, predvsem otrok, ki se na nek način celo svoje življenje spopadajo s svojo preteklostjo.
1/3 Slovencev je prizadetih zaradi alkohola, kar je zelo veliko, pa kljub temu se tako malo pozornosti posveča temu.

Marjan Drčar, zdravljen alkoholik je predstavil svojo življenjsko izkušnjo.
Marjan je zaradi alkoholizma izgubil družino in postal brezdomec. Prisotnim je zaupal svojo izkušnjo propada in pot iz alkoholizma, ki se je začela, ko je srečal župnika Franca, ki mu je ponudil roko.
Beseda ga je popeljala tudi v čas, ko je začel s pitjem. To je bilo na začetku samo ob sobotah, kasneje so se sobotam pridružili še drugi dnevi.

Iz lastne izkušnje ocenjuje, da alkoholiku »pomaga« samo huda osebna stiska, naprimer, da mu žena zapre vrata, se spre z otroki ali se znajde na cesti. Pravi tudi, da je poiskati pomoč zelo težko. Sam si prizadeva, da hodi med ljudi, za katere ve, da preveč pijejo in z vzgledom pokaže, da se da spremeniti in se dvigniti.

Vesna Kerstin Petrič je predstavila pogled družbe na uživanje alkohola in sodelovanje med resorji.
V začetku je izrazila zadovoljstvo s sodelovanjem z Ministrstvom za promet in predstavila ukrepe, ki jih predvideva Zakon o voznikih, predvsem rehabilitacijski program in zdravstveni pregled, ki se počasi uveljavljajo.S temu ukrepi so povezali so represivne in preventivne ukrepe. Kaznovanje na cesti s prisilnim zdravljenjem.

Velik poudarek je dala na družbene okoliščine, s katerimi bi se morali spoprijeti. Sama pravi, da je družina odraz tega, kar se dogaja v družbi. V družbi imamo izredno permisiven odnos do alkohola. Z žrtvami največkrat sočustvujemo, ne zavedamo pa se, da to ni samo nesreča, ampak je posledica našega odnosa do alkohola.
Po njenem mnenju in izkušnjah s področja kajenja bi bilo potrebno omejiti dostopnost do alkohola in razmisliti tudi o njegovih cenah.Radikalno ne moremo sprejeti učinkovitih ukrepov, zato se moramo lotiti korak po korak.
Tudi medijska podpora je izjemo naklonjena popivanju, medtem ko je podpora za prizadevanja k zmernosti mnogo šibkejša.

Statistike kažejo, da pijemo Slovenci manj, med tem pa zaskrbljivo narašča »pitje do nezavesti« med mladimi.

Imre Jerebic s Karitas je predstavil delo z ljudmi, ki so v stiski zaradi alkohola.

V Karitas se dela z ljudmi in žrtvami alkoholizma srečujejo tudi zaradi vzgiba solidarnosti in sočutja.
Po njegovem mnenju je najbolj kruto reči človeku »ko boš trezen, pridi«. Na podlagi izkušenj ugotavlja, da takšen človek ne bo nikoli trezen, zato je prav, da ga sprejmemo takšnega, kot je in se z njim srečamo kot človek s človekom. Ta odnos je lahko zdravilen.

Jerebic zagovarja, da bi bilo mnogo manj gorja v družinah, če bi manj pili in imeli večjo kulturo pitja.

MitjanBizjak je predstavil povezavo promet in alkohol.

Poudaril je, da alkohol in promet ne gresta skupaj, saj alkohol poslabša psihofizične sposobnosti. S predpisi skušajo to stanje regulirati.

Predstavil je nove programe in omenil, da programi potekajo za tiste, ki so storili prekršek ali kaznivo dejanje. Z njimi poskušajo ozavestiti osebna ravnanja, poskušajo spremeniti mišljenje ter zmanjšati število povratnikov.
Podal je primer za lažjo predstavo, v katerem je plastično prikazal razširjenost alkohola na cesti, saj se zelo mogoče, da se s tem trenutku vozijo po cesti 3-4 ljudje, ki imajo v krvi 1,7 grama alkohola. Tako opiti vozniki se ne zavedajo posledic, ki jih ima lahko njihovo ravnanje.

Ob koncu smo skupno ugotovili, da:

  • Tako kot pri kajenju, je tudi pri alkoholu. Leta dolgo so opozarjali, dokler se ni zgodilo leto 2007, ko je bil sprejet zakon.
  • 40 dni na leto ni veliko, morda bi bil na določenih področjih potreben še kakšen dan več.
  • Abstinirati je normalno. Če piješ, pij manj tvegano.
  • Preveč tvegate, če vozite pod vplivom alkohola.
  • V nesreči lahko uničiš svoje in tuje življenje.
  • Bodi solidaren s tistimi, ki trpijo zaradi alkohola.
  • Vsak lahko najde načine, kako se zabavati tudi brez alkohola.
  • Mnogi 40 dni testirajo, ali lahko zdržijo 40 dni. In večina se jih prekrši.

S strukturirano debato smo tako odprli veliko vprašanj in našli tudi nekaj čisto konkretnih predlogov. Vsak je lahko izpostavil svoj pogled pa tudi slišal mnenja drugih. V zaključni evalvaciji je vsak udeleženec strnil svoje občutke in videnja na perečo problematiko zlorabe alkohola.

Zapisala: Andreja Verovšek
Zavod Med.Over.Net

Kontaktne osebe organizatorjev:
Marko Kolšek, tel. 01/438 69 15, e-naslov: [email protected]
Peter Tomažič, tel. 01/300–59–61/60, e-naslov: [email protected]
Barbara Krašovec, tel. 01/400–88–70, e-naslov: [email protected]
Andreja Verovšek, tel. 01/520–50–50, e-naslov: [email protected]


Delite med prijatelje

Video

Iskalnik

Mediji, ki podpirajo akcijo

Spremljajte nas

Arhiv