Posledice škodljive rabe alkohola v Sloveniji

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) je zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v letu 2010:

  • umrlo 885 oseb, med umrlimi so prevladovali moški (662 moških in 223 žensk). Najpogostejši vzrok smrti je bila alkoholna bolezen jeter (628 primerov).
  • bilo 3.636 hospitalizacij, med hospitaliziranimi so prevladovali moški (2728 moških, 908 žensk). Najpogostejši vzrok hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov so bile duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (2408 primerov).

Alkoholu neposredno pripisljivi vzroki so naslednji:

  • duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (F10),
  • degeneracija živčevja zaradi alkohola (G31.2),
  • alkoholna polinevropatija (G62.1),
  • alkoholna miopatija (G72.1),
  • alkoholna kardiomiopatija (I42.6),
  • alkoholni gastritis (K29.2),
  • alkoholna bolezen jeter (K70),
  • kronični alkoholni pankreatitis (K86.0),
  • oskrba matere zaradi poškodbe plodu zaradi alkohola (O35.4),
  • plod in novorojenček, prizadet zaradi materinega uživanja alkohola (P04.3)
  • fetalni alkoholni sindrom (Q86.0),
  • prisotnost alkohola v krvi (R78.0),
  • izpostavljenost alkoholu in zastrupitev z njim (X45, X65, Y15),
  • toksični učinki alkohola (T51.0, T51.1, T51.9).

Čezmerno pitje alkohola in visoko tvegano opijanje sta v Sloveniji pomembna javnozdravstvena problema. Izsledki raziskav ‘Z zdravjem povezan vedenjski slog’ kažejo, da je med Slovenci, starimi od 25 do 64 let, prevalenca čezmernega pitja okoli 10 %, medtem ko je prevalenca visoko tveganega opijanja več kot 40 %, v obeh primerih pa je spodbudno, da trend takih tveganih vedenj pada. Spodbudno je tudi, da se je delež abstinentov v Sloveniji v opazovanem obdobju povečal s 13,6 % leta 2001 na 18,6 % leta 2008.

Med tistimi s tveganim vedenjem čezmernega pitja alkohola izstopajo naslednje značilnosti: moški spol, starostna skupina 40–54 let, poklicna izobrazba, najnižji spodnji in delavski sloj, vaško bivalno okolje, vzhodnoslovensko geografsko območje, ljubljanska zdravstvena regija, poročeni, osebe, ki opravljajo lažje fizično delo; med tistimi s tveganim vedenjem visoko tveganega opijanja pa: moški spol, starostna skupina 25–39 let, poklicna oziroma srednja šola, srednji sloj, vaško bivalno okolje, vzhodnoslovensko geografsko območje, ljubljanska zdravstvena regija, poročeni, osebe, ki opravljajo lažje fizično delo.

Prebivalci vzhodne kohezijske regije v večjem deležu alkohol pijejo čezmerno in se visoko tvegano opijajo: prebivalci vzhodne Slovenije imajo 1,39-krat večje relativno tveganje za čezmerno pitje in 1,12-krat večje relativno tveganje za visoko tvegano opijanje kot prebivalci zahodne Slovenije.

Več informacij je na voljo v publikaciji, ki jo je izdal Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) z naslovom »Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije – trendi raziskav CINDI 2001-2004-2008«, v kateri je predstavljeno gibanje dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do 2008.

Celotna publikacija je na voljo na povezavi >:

Pripravila: Dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka socialne medicine in specialistka javnega zdravja